🚄

Drugi tir Divača–Koper

Največji infrastrukturni projekt neodvisne Slovenije

Slovesno odprto 11. 3. 2026

V številkah

27,1 km
Dolžina nove proge
namesto 44,6 km stare
7
Predorov
75 % trase pod zemljo
1,1 mrd €
Celotna investicija
35 % EU sredstev
160 km/h
Hitrost potniških vlakov
tovorni: 120 km/h
17 min
Potovalni čas
prej 45 minut
212
Vlakov na dan
kapaciteta obeh tirov

Inženirski podvig

Predori, viadukti in kraški izzivi

Nova proga poteka skozi 7 predorov v skupni dolžini skoraj 20 km in čez 3 viadukte. Gre za najzahtevnejše železniško gradnjo v zgodovini Slovenije — v kraškem okolju s podzemnimi vodami in 72 odkritimi jamami.

  • T1 Lokev — 6.714 m najdaljši v SLO
    Dvocevni predor s servisno cevjo in 13 prečnimi povezavami na vsakih 500 m.
  • T2 Beka — 6.017 m
    Drugi najdaljši železniški predor v Sloveniji, prav tako dvocevni s servisno cevjo.
  • Viadukt Glinščica povezuje T1 in T2 v skoraj 13-km neprekinjeno podzemno strukturo.
  • 72 kraških jam odkritih med gradnjo. Strokovnjaki Inštituta za raziskovanje krasa so dokumentirali vsako jamo in zaščitili podzemne vode.
  • ERTMS/ETCS Level 2 — najsodobnejši evropski sistem za vodenje železniškega prometa, GSM-R komunikacije in video nadzor.

Časovnica projekta

Od referenduma do prvega vlaka

  • 2004 Politični konsenz o optimalni trasi — vse vlade od takrat podpirale projekt
  • Sept 2017 Prvi referendum — 53,47 % za, a le 21 % udeležba
  • Maj 2018 Drugi referendum po razveljavitvi prvega — projekt potrjen
  • Marec 2019 Začetek gradnje
  • Maj 2022 Preboj predora T1 Lokev — najdaljšega v Sloveniji
  • Junij 2025 Izkopani vsi predori — 37,4 km v samo 3 letih!
  • 9. 3. 2026 Začetek testnih voženj
  • 11. 3. 2026 Slovesna inauguracija — prvi vlak iz Divače v Koper

Gospodarski pomen

Luka Koper in evropski koridorji

Luka Koper je edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče s ~590.000 TEU letno. Približno 70 % blaga je namenjeno v srednjo in vzhodno Evropo. Drugi tir dramatično povečuje kapaciteto te ključne povezave.

Tovorni promet naraste iz 12,7 milijona ton na 36,9 milijona ton letno — skoraj trikratna kapaciteta. Nova proga je del vseevropskih koridorjev TEN-T: Baltsko-Jadranskega (Skandinavija–Grčija/Italija) in Sredozemskega.

Preusmeritev tovora s cest na železnico bo prihranila približno 49.000 ton CO2 letno — pomemben prispevek k razogljičenju prometa in razbremenitvi cestnega omrežja.

Nacionalni ponos

«Lahko smo ponosni. To je zgodba slovenske strokovnosti in znanja!»
— predsednik vlade Robert Golob, 11. marec 2026

Drugi tir ni le infrastrukturni projekt — je simbol strateške neodvisnosti. Slovenija je z njim zagotovila, da dostop do edine mednarodne luke ostane v domačih rokah. Vlada je poudarila: ne želimo, da bi tuja država pridobila lastništvo nad tako pomembno infrastrukturo.

Za uresničitev projekta sta bila potrebna dva referenduma. V samo treh letih je bilo izkopanih 37,4 km predorov — več kot v 30 letih gradnje avtocestnih predorov v Sloveniji.

2
Referenduma
37,4 km
Predorov v 3 letih
389 mio €
EU prispevek
5 let
Gradnje (2019–2026)

Kaj sledi?

Od testiranj do polne dvotirnosti

Proga je trenutno v fazi testiranj — meritve obnašanja infrastrukture, postopno povečevanje hitrosti in preverjanje vseh sistemov. Obratovalno dovoljenje je pričakovano konec 2026 ali v začetku 2027.

Faza 2: gradnja vzporednega drugega tira za polno dvotirno progo. Načrtovani zaključek do 2030. Marca 2026 je Evropska investicijska banka odobrila dodatnih 73 milijonov EUR za to fazo.

Ko bo polna dvotirnost dosežena, bo skupna kapaciteta znašala 212 vlakov na dan oziroma 36,9 milijona ton tovora letno.

Pogosta vprašanja

Kaj je drugi tir Divača–Koper?
Drugi tir je 27,1 km dolga nova železniška proga med Divačo in Koprom, ki nadomešča staro 44,6 km traso. Približno 75 % trase poteka skozi 7 predorov v zahtevnem kraškem okolju. Gre za največji infrastrukturni projekt neodvisne Slovenije, vreden približno 1,1 milijarde evrov.
Koliko je stal drugi tir?
Celotna investicija znaša približno 1,1 milijarde evrov. EU je prispevala približno 389 milijonov EUR (35 %), Evropska investicijska banka 250 milijonov EUR, preostalo pa Slovenija in komercialne banke (167 milijonov EUR).
Kdaj bo proga polno operativna?
Slovesna inauguracija je bila 11. marca 2026, ko je prvi vlak prevozil traso iz Divače v Koper. Proga je trenutno v fazi testiranj. Obratovalno dovoljenje je pričakovano konec 2026 ali v začetku 2027.
Kakšen je najdaljši predor na drugem tiru?
Predor T1 Lokev (6.714 m) je najdaljši železniški predor v Sloveniji. Skupaj s predorom T2 Beka (6.017 m) in Glinškim viaduktom tvorita skoraj 13-kilometrsko neprekinjeno podzemno strukturo. Oba predora sta dvocevna s servisno cevjo.
Zakaj je drugi tir pomemben za Slovenijo?
Drugi tir omogoča strateško neodvisnost pri dostopu do edine mednarodne luke. Povečuje tovorni promet iz 12,7 na 36,9 milijona ton letno, skrajšuje potovalni čas iz 45 na 17 minut in zmanjšuje obremenitev cestnega omrežja. Je tudi del ključnih vseevropskih koridorjev TEN-T.
Ali bo drugi tir zmanjšal onesnaževanje?
Da. Preusmeritev tovora s cest na železnico bo prihranila približno 49.000 ton CO2 letno, kar je pomemben prispevek k razogljičenju prometa v skladu z evropskimi cilji.
Kaj je naslednja faza projekta?
Naslednja faza je gradnja vzporednega drugega tira za polno dvotirno progo, z načrtovanim zaključkom do leta 2030. Marca 2026 je Evropska investicijska banka odobrila dodatnih 73 milijonov EUR za to fazo. Skupna kapaciteta bo po zaključku 212 vlakov na dan.